Koordinator aktivnosti Jure Mravlje, PR BF je ob tem povedal, da »sem izjemno ponosen na svoje kolege in kolegice iz fakultete, ki tudi na sobotni večer z navdušenjem in strastjo predajajo svoje znanje ter predstavljajo področja svojega raziskovalnega dela mladim oziroma nasploh širši javnosti, kar je hkrati tudi poslanstvo delovanja fakultet. Sploh področja, ki jih pokrivamo na Biotehniški fakulteti, med drugim pridelava in predelava kakovostne in lokalno pridelane hrane ter ohranjanje biodiverzitete in varovanje okolja, so izredno aktualna ter predstavljajo ključen izziv za našo prihodnost. Zato je pomembno, da o tem seznanjamo ter ozaveščamo že naše najmlajše ter s tem gradimo pozitiven in odgovoren odnos do narave in naravnih virov.«
Na stojnici Oddelka za agronomijo in Študija biotehnologije so obiskovalci lahko spoznali, kako dobimo novo rastlino. Pri rastlinski pridelavi lahko namreč novo rastlino pridobimo preko setve semen, a vedno ni tako preprosto. Prikazali smo, kako s pomočjo mikropropagacije pri določenih rastlinskih vrstah poteka gojenje novih mladih rastlin, kar v epruvetah. Da pa obiskovalci niso le opazovali majhnih in drobnih rastlin, smo na konkretnem primeru pokazali tudi, kako pridemo do novih rastlin bazilike. Mlade bazilike so si lahko posadili v lonček in jih odnesli s seboj domov.
V okviru stojnice Oddelka za zootehniko so obiskovalci spoznavali, katere so slovenske avtohtone pasme domačih živali. Javna služba nalog genske banke v živinoreji je obiskovalce ozaveščala o vlogi in pomenu ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Posebno pozornost smo namenili predvsem otrokom, ki so s pomočjo slikovnega gradiva in tematskih iger spoznali avtohtone pasme. Obiskovalce smo med drugim seznanili s slovensko ark mrežo, ki združuje kmetije, kjer si lahko te pasme tudi ogledajo.
Skupaj pa sta se v okviru tematske stojnice od čebel do medu predstavljala tudi Oddelek za biologijo in Oddelek za živilstvo, kjer so obiskovalci spoznavali, kako čebelarji dejansko pridelajo med. Predstavili smo čebelarstvo, ki je ena od tradicionalnih slovenskih gospodarskih panog. Obiskovalci so prek posnetkov lahko pokukali v panj in spoznali, kaj se v njem dogaja. Poleg tega so lahko spoznali, da v Sloveniji čebelarji ne pridelujejo le cvetličnega in gozdnega medu, marveč tudi veliko več drugih vrst. Različne vrste medu so lahko poskusili in se tudi preskusili v opisovanju vonjev in arom, ki jih zaznavajo. Vzorcem medu smo dodali še kozarček cvetnega prahu, da so si lahko ogledali/poskusili tudi ta čebelji pridelek.
(Avtor fotografij: J. Mravlje)