Ana Matičič se je rodila 28. februarja 1931 v Jugorju pri Metliki. Osnovno šolo je obiskovala v Selah pri Jugorju, gimnazijo pa v Novem mestu. Diplomirala je leta 1957 na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo - agronomski oddelek v Ljubljani, doktorirala pa leta 1974 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je službovala od leta 1959 do upokojitve leta 1990. Bila je aktivna članica Društva inženirjev in tehnikov, Društva visokošolskih profesorjev in strokovnih sodelavcev ter družbenopolitičnih organizacij takratnega časa (SZDL, ZKJ, ZB). Njeno strokovno in pedagoško področje je bilo poljedelstvo, kjer se je specializirala za genetiko in žlahtnjenje rastlin ter sčasoma pridobila potrebne habilitacijske nazive od asistentke do redne profesorice. Vodila je vaje in predavanja ter mentorirala študente pri izdelavi seminarjev in diplomante na vseh stopnjah študijev sprva s področja poljedelstva in genetike, pozneje pa iz žlahtnjenja rastlin. Za pedagoške namene je pripravljala in vzdrževala ves potreben biološki material na laboratorijskem polju BF v Ljubljani in poskusnem polju Centra za razvoj podeželja v Jabljah. Na področju poljedelstva, genetike in žlahtnjenja rastlin se je izpopolnjevala najprej v Beogradu in Illinoisu, pozneje, drugod, doma in v tujini.
Fakultetni svet in pedagoško znanstveni svet Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ji je leta 1975 ob 30-letnici zmage nad fašizmom in osvoboditve slovenskega naroda podelil Priznanje za uspehe pri delu, za prizadevanje pri razvoju stroke na fakulteti in fakultetnih samoupravnih organov. Leta 1977 je prejela priznanje Semenarne Ljubljana, leta 1978 pa je Upravni odbor sklada Borisa Kidriča sklenil, da dobi doc. dr. Ana Matičič skupaj s sodelavci nagrado za izume in izpopolnitve za požlahtnjenje hibridov koruze Lj-275t in Lj-280 ter njuno uvedbo v kmetijsko prakso. Istega leta je prejela jugoslovansko odlikovanje red za zasluge za narod s srebrno zvezdo.
Sodelavcem so po njeni upokojitvi ostala v spominu njena vsestranska dolgoletna prizadevanja za razvoj in napredek oddelka za agronomijo. Ker pa naše življenje in delo oblikujejo medsebojni odnosi, ki včasih niso najbolj prijazni, naj preberem misel profesorice Ane Matičič iz novoletnega voščila za leto 1992, kjer je med drugim zapisala, da se moramo znati obvladati pri medsebojnem sporazumevanju, da razlikujemo, kaj je prav in kaj ne. Citiram: »Zato želim, da ohranite in gojite na Oddelku za agronomijo trajne žarke kulture, da se vam reševanje še tako težkih problemov ne izvije iz okvirjev človeškega dostojanstva.«
Zapis pripravila njena prijateljica prof. dr. Darja Kocjan Ačko.
Žalna seja v spomin pokojni dr. Ani Matičič, redni profesorici v pokoju, bo v četrtek, 12. oktobra 2023 ob 13. uri, v predavalnici A6 Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Jamnikarjeva 101.
Prof. dr. Denis Rusjan, prodekan Oddelka za agronomijo BF UL s sodelavci in sodelavkami