V razpravi, ki jo je usmerjala novinarka Anja Suvorov, so sodelovali Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine (ZSPM), dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), prof. dr. Zlata Luthar in doc. dr. Rok Mihelič z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete UL, doc. dr. David Dobnik z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in prof. dr. Franc Mali iz Centra za proučevanje znanosti, Fakulteta za družbene vede, UL.
Uvodoma sta prof. dr. Zlata Luthar in doc. dr. David Dobnik izpostavila ključne razlike med gensko spremenjenimi organizmi (GSO) in novimi genskimi tehnologijami. Pri slednjih ne vnašamo tujih genov, temveč zgolj povzročimo spremembe, ki se lahko zgodijo tudi pri tradicionalnem žlahtnjenju, ki ga je predstavila dr. Kristina Ugrinović s KIS. Kot so izpostavili sogovorci, je največja prednost novih genskih tehnologij ta, da nove sorte pridobimo veliko hitreje, kot s tradicionalnim žlahtnjenjem in jih lažje prilagodimo potrebam potrošnikov. Z novimi genskimi tehnologijami lahko bolj učinkovito izboljšamo določene lastnosti rastlin in pridobimo sorte odporne na biotski in abiotski stres. Ob tem pa je prof. dr. Franc Mali s FDV UL naslovil dileme, povezane z etiko, varnostjo in okoljskimi vplivi novih genskih tehnologij pri pridelavi hrane.
Foto: dr. Saša Novak, Znanost na cesti
Razprava je prvi korak pri umeščanju sodobne biotehnologije na področje pridelave hrane. Poleg izboljšanja kakovosti pridelka, lahko z novimi genskimi tehnologijami naslovimo problematiko trajnostne pridelave hrane, ki je pomembna za prehransko in okoljsko varnost, je poudaril doc. dr. Rok Mihelič (BF, UL). Doris Pavlin z Zveze slovenske podeželske mladine pa je dodala, da ne smemo zanemariti niti socialno ekonomskih vidikov mladih kmetov na katerih je prihodnost slovenskega kmetijstva.
Dogodka se je udeležilo okoli 60 udeležencev, tako predstavniki stroke, politike ter širše javnosti, tudi kmetje, ki so s konkretnimi vprašanji sodelovali v diskusiji, ki je sledila; nekaj udeležencev je podalo zanimiva vprašanja in pobude glede izzivov, ki jih prinaša pridelava hrane, tako v povezavi z novimi genskimi tehnologijami kot tudi širše.
Foto: dr. Saša Novak, Znanost na cesti
Tematika je zelo aktualna, saj vse večje pomanjkanje razpoložljivih zemljišč, degradacija okolja, pomanjkanje vode, povečano povpraševanje po energiji ter pojav novih škodljivcev in bolezni pomenijo znaten pritisk na kmetijstvo. Kmetje vse težje pridelajo hrano na trajnosten način, povpraševanju po zdravi hrani je vse težje zadostiti. Tehnološke inovacije na področju pridelave hrane odpirajo nove poti, o katerih pa je potreben pogovor tako s pridelovalci, kot tudi potrošniki. Zato bodo organizatorji tokratne okrogle mize v prihodnosti nadaljevali z dogodki, v katerih bodo javnosti skušali približati aktualne tematike in konkretne probleme, ki se pojavljajo pri pridelavi hrane v Sloveniji kot tudi alternative, ki so ali bodo v prihodnosti na voljo.
Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete UL že več kot 70 let skrbi za razvoj področja kmetijstva in hortikulture na znanstvenem nivoju in za prenos znanja na študente in v prakso, na slovenske kmetije. Ob vse večji problematiki pridelave zadostnih količin zdrave hrane v lokalnem okolju, ob tem pa še potrebi po prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam, pa opažajo vse manjše zanimanje za študij agronomije.
Foto: dr. Saša Novak, Znanost na cesti