Akronim:

Z4-50137

Oddelek:

Oddelek za agronomijo

Tip projekta:

ARIS

Vrsta projekta:

Podoktorski projekti

Vloga na projektu:

Vodilni

Financiranje:

Trajanje:

01.10.2023 - 30.09.2025

Vrednost projekta skupaj:

1 FTE

Vodja projekta na BF:

Miljanić Vanja


Vsebinski opis projekta​


Rastlinsko pridelavo nenehno ogrožajo škodljivci in patogeni, težave pa se zaradi globalnega segrevanja in podnebnih sprememb še povečujejo. Hmelj (Humulus lupulus L.), ki se uporablja v pivovarstvu in za farmacevtske namene, je za Slovenijo, eno največjih pridelovalk hmelja v Evropi, pomembna rastlina. Med glivnimi boleznimi hmelja je glavni problem talna gliva Verticillium nonalfalfae, ki lahko povzroči uničenje celotnega nasada hmelja (Keyworth, 1942; Radišek in sod., 2006). Trenutno učinkoviti in okoljsko varni nadzornih ukrepi za uspešno omejevanje okužbe niso na voljo, zato je iskanje inovativnih, alternativnih metod za varstvo rastlin ključnega pomena. Nekateri mikovirusi rastlinskih patogenih gliv lahko zmanjšajo ali ustavijo sposobnost gliv, da povzročajo bolezni na rastlinah (Ghabrial in Suzuki, 2009; Kyrychenko in sod., 2018; Kotta-Loizou, 2021). Ta pojav je znan kot hipovirulenca ali mikovirusno posredovana oslabitev in ima velik potencial za trajnostni biološki nadzor. Do zdaj ni bilo opravljenih študij o mikovirusih, ki bi okužili V. nonalfalfae. Cilj predlaganega podoktorskega raziskovalnega projekta je določiti mikoviruse in njihov razpon patogenosti za izolate V. nonalfalfae, ki jih hranimo v zbirki kultur Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec, Slovenija, kar bo razširilo naše znanje o virusih; ter ugotoviti njihov potencial za biološko zatiranje bolezni verticilijska uvelost (zdravljenje hipovirulentnih izolatov, raziskovanje učinkovitosti prenosa, patogenosti na hmelju).
 

Faze projekta in njihova realizacija

Cilj predlaganega podoktorskega raziskovalnega projekta je raziskati mikoviruse, ki okužijo zelo agresivno patogeno glivo V. nonalfalfae, in njihov potencial za biološki nadzor. Študija bo organizirana v 3 glavne delovne sklope, ki vključujejo: (WP1) izolacija dsRNA iz micelija, priprava knjižnice, visoko zmogljivo sekvenciranje, bioinformatska analiza ter potrditev rezultatov in silico z RT-PCR in sekvenciranjem po Sangerju; (WP2) vpliv mikovirusov na hipovirulenco bo potrjen (i) z zdravljenjem hipovirulentnih sevov (hifalni odcep, poskus regeneracije protoplasta); (ii) s prenosom virusa z anastomozo hif na virulentnih sevih glive ali transfekcijo protoplasta glive s prečiščenimi delci virusa; (WP3) s testom patogenosti na hmelju.