Živilstvo

2021

ŽIVILSTVO

Kdo?
Dr. Aljoša Trmčić, moj trenutni poln naziv je strokovni sodelavec za področje mlekarstva (Dairy Extension Associate); enota univerze, ki prenaša znanje z univerze na industrijo.

Delo, ki ga opravljate:
Zaposlen sem na Univerzi 'Cornell University', Oddelek za živilstvo in trenutno sem del skupine, ki se ukvarja s COVID-19 (Food Industry COVID-19 Emergency Task Force) za zvezno državo New York (problem je, da živilska industrija ne more delavcev med pandemijo poslati domov, ker moramo jesti; da obrati varno obratujejo, je potrebno uvesti veliko varnostnih ukrepov in dati veliko podpore). Za več informacij si lahko pogledate stran, ki jo skupaj s kolegi urejamo za ta namen. https://instituteforfoodsafety.cornell.edu/coronavirus-covid-19/food-industry-resources/

Model, ki smo ga uvedli za podporo industriji, se je kar obnesel, tako da sedaj praktično nudimo podporo po celotnih ZDA in tudi zunaj, v državah, ki nimajo veliko finančne podpore (Nepal, Kambodža, Kenija, Senegal, Bangladeš). Ko ni pandemije, raziskujem mikrobne kvarljivce in patogene mikroorganizme v mleku in mlečnih izdelkih ter nudim podporo mlečni industriji v New Yorku, velik del podpore so delavnice, ki jih izvajamo za industrijo.

Pretekla dela:
Na trenutnem delovnem mestu sem eno leto. Pred tem sem bil eno leto in pol strokovnjak za varnost hrane (Food Safey Specialist) in strokovnjak za mlekarstvo (Dairy Expert) pri British Columbia Center for Disease Control. Ukvarjal sem se z razreševanjem izbruhov okužb in zastrupitev s hrano, delal kot provincijski inšpektor za mleko in mlečne izdelke.Ukvarjal sem se s pripravo analiz rizika, ki so bili osnova za razvoj pravilnikov. Obenem sem tudi učil na inštitutu 'British Columbia Institute of Technology' in na Univerzi 'Univestity of British Columbia'. Pred tem sem dve leti in pol delal kot raziskovalec in delno kot predavatelj na Univerzi 'University of British Columbia'. Raziskovalno sem se ukvarjal s fermentativnimi mikroorganizmi, biofilmi in varnostjo živil. Pred tem sem bil tri leta podoktorski raziskovalec na Univerzi 'Cornell University' na istem oddelku, kjer sem sedaj. Ukvarjal sem se z raziskavami na mleku in mlečnih izdelkih, kvarljivcih, patogenih mikroorganizmih ter vodil delavnice in delal s študenti. Bil sem tudi v odboru raznih organizacij, kot sta International Dairy Federation (IDF) in British Columbia Food Protection Association.

Morebitne nagrade:
Nobenih nagrad. Največje nagrade so vrhunski strokovnjaki doma in po svetu, ki me lahko priporočijo kamorkoli grem; od prvega do zadnjega. ARRS mi je tik pred mojim odhodom podelil nagrado za največji raziskovalni dosežek na področju Biotehnika-Živalska produkcija in predelava za leto 2011. Skupina katere del sem že od 2013, je leta 2017 prejela nagrado Food Safety Leadership Award, ki jo podeljuje International Dairy Foods Association (IDFA). Za mene je velik dosežek že to, da sem bil eden prvih (ce se ne motim), ki je končal doktorat pod dvojnim mentorstvom, (i) BF in (ii) AgroParisTech v Franciji; spisal disertacijo v angleščini s petimi objavljenimi članki in jo zagovarjal v angleščini pred mednarodno komisijo. Neki postopki, se mi zdi, da so se morali razviti tam in takrat na mestu samo za mene, in to mi je nekako všeč.

Prosti čas:
Ga ni. Ko imam čas, grem na sprehod v naravo, vsaj to srečo imam, da sem vedno na odličnih lokacijah blizu morja, jezer, gozdov, narave. Če imam več časa, sedem na kolo ali grem plezat. Velik del prostega časa gre tudi za vzdrževanje kontaktov z družino in prijatelji doma in po svetu.

• Zakaj živilstvo (in prehrana)?

Kaj vas je prepričalo za študij?
V srednji šoli me je zelo zanimala kemija, ampak do konca srednje šole sem dojel, da je kemija preveč bazična veda za mene, in sem hotel to kemijo dati v neki bolj življenjski in uporaben kontekst. Ko je učiteljica slovenščine rekla, da je njena hčerka zaključila ta študij, se mi je posvetilo, da so živila in prehrana zelo dobra kombinacija uporabne kemije.

Kaj mi je bilo najbolj všeč:
Na živilstvu sem spoznal svet mikrobiologije pri profesorici Smole - Možina, profesorici Jeršek, in profesorju Rasporju, svet, ki me še danes zelo zanima. Všeč mi je bilo, da je vse tako uporabno in življenjsko. Seveda so mi zato bile najbolj pri srcu ekskurzije v živilske obrate. Všeč mi je bilo, da smo bili s kolegi zelo povezani, znotraj in zunaj študija. Moj čas na Rodici s profesorico Rogljevo in kolegi je bil še »na potenco« vse, kar sem že omenil, več mikrobiologije, več povezanosti z industrijo, tesnejši stiki s kolegi. Všeč so mi bile novoletne zabave, ko so se živilci in zootehniki dobili skupaj na Rodici; to so bili vedno lepi trenutki. Všeč so mi bile novoletne zabave, ki jih je Katedra (Institut?) za mlekarstvo (in Probiotike?) prirejala za zaposlene in upokojene; tudi lepi trenutki, ko čutiš, da so vsi del neke zgodovine, skupine, res lepo.

Kako uporabljam znanja zdaj?
Znanja, ki sem jih dobil na BF, so mi omogočila, da sem delal doktorat na Rodici, da sem delal v Franciji, da so me Francozi sprejeli v ma doktorski študij , da sem dobil podoktorski študij v ZDA. Razlika med EU in ZDA je, da imamo mi dolge študije, pri čemer predelaš osnove do detajlov in ni nekega poudarka na tem, kako to uporabiti. V ZDA se zelo poudarja uporabno znanje in osnove so nekako zanemarjene oziroma samo omenjene, da podprejo uporabni del. S poglobljenim znanjem osnov je veliko lažje rešiti problem, ker veš, kako stvari delujejo, ko jih razdeliš na osnovne elemente, zato smo zelo uspešni pri svojem delu. Se mi zdi, da so znanja, ki sem jih pridobil na BF in jih uporabljam sedaj, matematika, kemija, fizika, osnove na katerih živilstvo stoji, greš in stvari izračunaš. Se ena stvar, ki sem jo odnesel z BF je kako se uciti in kako hitro najti informacije; en trenutek veš nič, drugi trenutek si strokovnjak; če veš kaj te zanima, kaj je problem in če znas vprašati prava vprašanja, lahko najdes odgovor za vse. Iz mojih izkušenj s študenti bi rekel, da ta del malo manjka; ce študent ne dobi odgovor med prvih pet zadetkov na Google potem so že pripravljeni reči, da informacija ne obstaja.   

• Asociacija na BF? (profesorji, okolica, dogodki, kar koli)

Veliko mi pomeni osebni stik in glede tega imam zelo pozitivne asociacije na vse; BF-okolje, profesorje, asistente, administracijo, kolege, kopirnico, laboratorije, delo. Potrebno je poudariti, da BF nima samo enega doma zame ampak dva; (i) Jaminkarjeva, (ii) Rodica. Z Rodico sem v stalni navezi in docenta Trevna imam med hitrimi klici, takoj za 911. Ko pridem na obisk v Slovenijo, se obvezno oglasim na Rodici; včasih celo organiziramo kako predavanje za študente. Rodice, se mi zdi, da nisem nikoli zares zapustil, med tem ko je Jamnikarjeva ena velika nostalgija. Vedno bom nasel čas, da se sprehodim čez Jamnikarjevo, če koga srečam in ima čas, se malo pogovoriva, in to je to, pozitivno. Mogoče je to dober trenutek, da izpostavim osebo, ki je v mojih knjigah »top« oseba, in to je vaš tehnični sodelavec Matej Šergan. On je oseba, ki si bo vedno vzela čas, da kaj vpraša, pove, razkaže, res naredi vzdušje, da si ali vsaj da si bil del tega okolja in da mu ni vseeno, kako ti gre zunaj tega okolja; na žalost od ostalih dobivaš tega vse manj (recimo zelo, zelo pogosto vprašanje je, kaj pa ti tukaj delaš). Ne zamerim, časi so težki, moramo delati več za manj, prioritete v življenju se menjajo; vprašanje, če bi sam imel cas se zaustavit na hodniku, če bi me nekdo od njih zaustavil tu v Ameriki. V vsakem primeru, še vedno imam pozitivno asociacijo na BF in se bom še vedno z veseljem sprehodil po hodnikih, ko bom na obisku.

2020

[Zakaj študirati živilstvo in prehrano?]

Kdo?
Sem Anže Brejc, bivši študent univerzitetnega študija Živilske tehnologije, predhodnega študija Živilstva in prehrane.

Zaposlen sem v Ljubljanskih mlekarnah, kjer delam že 9 let. Svojo kariero sem začel kot strokovni sodelavec za mikrobiologijo, nato bil dve leti vodja svežih izdelkov, trenutno pa sem vodja varne hrane. Kot vodja varne hrane skrbim za to, da so naši izdelki na trgovskih policah varni in kakovostni. Moje delo je zelo raznoliko in obsega nadzor nad inovacijami v procesu, sodelovanje v HACCP timih, vodenje skupin za odkrivanje in odpravljanje napak v procesu, sodelovanje pri senzoričnih ocenjevanjih, vpeljava novih prerekvizitnih programov, itd.

Zakaj živilstvo (in prehrano)?
Za študij živilske tehnologije sem se odločil, ker so me znanja, kot so varjenje piva, izdelovanje suhomesnatih izdelkov, sirarstvo, itd. zelo zanimala. Hkrati so mi ta znanja tudi odpirala možnost, da začnem kot samostojni podjetnik in ustvarim svojo blagovno znamko.

Asociacija na BF?
Študij mi je dal široko paleto znanj, ki jih pri svojem delu dnevno uporabljam.
Če bi se danes še enkrat moral odločiti, bi se zagotovo spet odločil za študij živilstva in prehrane.

2019

Kdo?
Mina Strmole, 25 let, prihajam iz Krškega. Študirala sem na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer sem končala 4 leta študija. Ker sem bila izbrana kot štipendistka Ljubljanskih mlekarn, sem se potem odločila za magistrski študij v Franciji, v mestu Angers. V prostem času rada potujem, dobro jem in spijem kakšen kozarček dobrega vina. Francija me je namreč navdušila z njihovo pestro in slastno ponudbo sira in vina, poleg ostalih odličnih specialitet.

Zakaj živilstvo (in prehrana)?

Za študij živilstva in prehrane sem se odločila, ker sem se že v srednji šoli na biotehniški gimnaziji rada posvetila predmetom v tej stroki. Poleg tega sem bila vedno navdušena nad razgibanim delom, ki ga nudi delovno mesto tehnologa v mlečni ali kateri koli drugi živilski industriji.
Poleg živilstva pa me je zanimala tudi prehrana, ki je pomemben dejavnik našega vsakdana in vpliva v veliki meri na naše zdravje, počutje.
Kasneje pa sem se odločila bolj za delo v živilstvu, ker sem energična in mi to delo bolj ustreza od dela v prehrani.

Asociacija na BF?
Na BF imam izjemno dobre spomine. Vesela sem za vse znanje, ki mi ga je dal ta študij. Ko pomislim na faks, se najprej spomnim na vse zanimive vaje, ki smo jih imeli v času študija.
Seveda pa ostajajo nekje zapisane tudi kar številčne urice učenja z mojimi kolegi in prijatelji s faksa.
Ne smem pozabiti na vse profesorje, ki so bili vedno dostopni za vprašanja in so nam olajšali marsikatero pot. 

2018

Za študij živilstva in prehrane sem se odločila zaradi težnje po razumevanju znanosti, ki stoji za živili in njihovim vplivom na človeka. Že v prvem letniku mi je bilo jasno, da sem izbrala pravo smer študija, saj sem enostavno uživala v zanimivih vajah in predavanjih, ki so jih vodili odlični profesorji. Študij živilstva in prehrane priporočam prav vsem naravoslovnim zanesenjakom, ki nenehno iščete odgovore na vprašanja glede pridelave in predelave hrane ter tega, kakšen vpliv ima ta na človeka (Tjaša Vede, dipl. inž. živ. in preh. (UN)).

2017

[Zakaj študirati živilstvo in prehrano?] Klemen Saje

Zakaj ste se odločili za študij živilstva?
Za študij živilstva in prehrane sem se odločil zaradi obsega samega študija. Naravoslovne vede so me od nekdaj zanimale, vendar pa se nisem nikoli popolnoma našel le v kemiji, biologiji in ostalih naravoslovnih predmetih. Želel sem najti interdisciplinaren, življenjsko uporaben naravoslovni študij in študij živilstva in prehrane se je temu najbolj približal.

Kakšen študent ste bili?
Kot študent sem bil zelo aktiven na veliko področjih. Bil sem aktiven član Društva študentov živilstva in prehrane, pomagal sem pri organizaciji izletov in zabav, bil pobudnik za najrazličnejše projekte, udeležil sem se tudi Erasmus študijske izmenjave v Romuniji in Erasmus prakse v Belgiji. Študij sem jemal resno, saj sem vedel, da sem v Ljubljano prišel v prvi vrsti po znanje, seveda pa je bilo vmes tudi precej prostega časa za zabavo in druženje.

Kaj priporočate mladim, ki stojijo pred odločitvijo za študij?
Vsem mladim, ki se odločajo za študij, svetujem, da študirajo tisto, kar jih zanima, in da ne študirajo samo zato, da študirajo. Potrebno se je zavedati, da je veliko lažje in lepše študirati, če znanje pridobivaš z vnemo in veseljem. Čeprav je velikokrat težko, pa se je vsakokrat potrebno spomniti, da je za pomembne stvari v življenju potrebno trdo delati in da dobri rezultati ne pridejo sami od sebe.