Ko iz gozda izgine mrtvo drevje, izginejo tudi vrste: na 41. Gozdarskih študijskih dnevih o ključnih izzivih biotske pestrosti
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani se te dni odvijajo 41. Gozdarski študijski dnevi, osrednje strokovno srečanje, ki letos v ospredje postavlja izzive in pristope k sodobnemu varstvu biodiverzitete gozdnih ekosistemov. Gozdovi so dom največjemu deležu znanih živih bitij na Zemlji, zato je razumevanje njihovih sprememb in ogroženosti ključno za prihodnost slovenskega in globalnega okolja.
Dogodek, ki ga že enainštiridesetič organizira Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, združuje približno 200 strokovnjakov iz 28 inštitucij. V 25 strokovnih predavanjih razpravljajo o ukrepih, ki so potrebni za zaustavitev upadanja biodiverzitete, hkrati pa morajo omogočati nadaljnjo trajnostno rabo gozdov, vključno s proizvodnjo lesa kot najpomembnejšega obnovljivega vira v Sloveniji.
Strokovnjaki poudarjajo, da je v gozdovih ključnega pomena zagotavljanje zadostne količine odmrlega drevja, ohranjanje pestre strukture gozdnih sestojev ter nadgraditev mreže gozdnih rezervatov. Pomanjkanje odmrle lesne biomase je eden od glavnih vzrokov za lokalna izumiranja številnih gozdnih vrst. Po Evropi se zato uveljavlja vse več ukrepov, ki spodbujajo ohranitev stoječega in ležečega mrtvega lesa kot nujnega življenjskega prostora rastlin, gliv in živali.
Čeprav je Slovenija zaradi več kot sedemdesetletne tradicije večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom med državami z najbolje ohranjenimi gozdnimi ekosistemi, se današnji gozdovi v marsičem razlikujejo od prvotnih. Na njih so vplivali pridobivanje lesa, podnebne spremembe, gradnja prometnic, lov ter širjenje tujerodnih vrst. Posledica je, da so številne najbolj občutljive vrste danes omejene predvsem na gozdne rezervate, ki pokrivajo le 0,8 odstotka slovenskih gozdov.
Slika 1: gozd, avtor Miha Krofel
Udeleženci srečanja so razpravljali o rešitvah, ki bodo pomembne tudi za doseganje ciljev evropskih politik, med drugim Uredbe EU o obnovi narave in Strategije EU za gozdove do leta 2030. Kot možni ukrepi se izpostavljajo razširitev gozdnih rezervatov, vzpostavljanje ekocelic ter odkup velikih, starih habitatnih dreves, ki imajo sicer nizko ekonomsko, a izjemno visoko ekološko vrednost. Preko certificiranja povečujejo tudi tržno vrednost okoliških gospodarskih gozdov.
Dr. Miha Krofel z Oddelka za gozdarstvo BF je poudaril pomen medsektorskega sodelovanja: »Na izzive, ki jih prinaša varstvo biodiverzitete, lahko uspešno odgovarjamo le z medsektorskim sodelovanjem, ki omogoča celostno razumevanje in usklajevanje različnih potreb ter ciljev pri upravljanju gozdov.« Ohranjanje biodiverzitete tako ni zgolj skrb za naravo, temveč temelj za dolgoročne življenjske razmere ljudi.
Dogodek sta finančno podprla Pahernikova ustanova ter podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Program, povzetke predavanj in posterjev si lahko ogledate v Zborniku povzetkov 41. Gozdarskih študijskih dni.
Sporočilo za medije se nahaja tukaj: Povezava na dokument Sporočilo za medije - GŠD_končna.docx Odpira se v novem oknu
*Avtor vseh fotografij je doc. dr. Kristjan Jarni.