Mikroplastiko se opredeljuje kot zelo majhne koščke plastike, ki so manjši od pet milimetrov in jih lahko najdemo skoraj povsod v okolju - v zemlji, vodi, zraku in celo v naši hrani.
Vse pogosteje se zavedamo možnega vpliva mikroplastike na okolje in naše zdravje. Zaradi tega je Evropska unija začela uvajati regulative, s katerimi želi omejiti njeno prisotnost in spodbuditi iskanje alternativnih materialov, ki so bolj trajnostno naravnani. Nova Uredba komisije (EU) 2023/2055 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede sintetičnih polimernih mikrodelcev, je začela veljati 17. oktobra 2023 in je zavezujoča za vse države članice. S tem je v Evropski uniji začela veljati takojšna prepoved prodaje bleščic v prahu ali prosti obliki in plastičnih mikrokroglic. Vendar lahko izdelki, ki so že na trgu, ostanejo na voljo do odprodaje zalog. Uredba EU tako predvideva preprečitev izpusta okoli 500.000 ton teh delcev v okolje letno.
Raziskovanje mikroplastike v živilih pa je novo področje, na katerega so se usmerili tudi raziskovalci na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete UL. Vodja raziskovalnega projekta na področju mikroplastike v živilih izr. prof. dr. Anja Klančnik, s Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil, je poudarila: »Mikroplastika je prisotna v vodi, zraku in zemlji, kar pomeni, da ti delci preidejo tudi v hrano, ki jo uživajo tako živali kot ljudje. V letu 2022 je Svetovna zdravstvena organizacija izpostavila možne poti prenosa in vnosa delcev mikroplastike v človeško telo, in sicer prenos preko zraka in kože; ter tudi preko hrane in pitne vode. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da so delci mikroplastike že dokazali v prehranskem krogotoku; saj so dokazali njihovo prisotnost v pitni vodi in tudi v različnih živilih.«
Natančne količine mikroplastike v živilih se še vedno preučujejo in raziskujejo. Raziskovalka Živa Kolenc je dodala: »V množici preglednih člankov primanjkuje konkretnih raziskav, ki bi ocenile prisotnost mikroplastike v živilih ter njen vstop v prehranjevalno verigo ljudi. Trenutno ni enotne standardizirane metode, zato je naš cilj je najprej razviti zanesljive in natančne metode, ki bodo omogočali detekcijo in kvantifikacijo mikroplastike, da bi lahko ovrednotili njeno prisotnost v prehranski verigi ter posledično potencialne učinke na zdravje.«
Ločevanje mikroplastike od drugih naravnih delcev je težavno in zahteva uporabo posebnih metod. Kot poudarja izr. prof. dr. Anja Klančnik: »Laboratoriji morajo biti za analizo mikroplastike v živilih posebej opremljeni, da preprečijo kontaminacijo vzorcev s plastičnim laboratorijskim materialom ali iz okolja, tega se tudi na Oddelku za živilstvo zavedamo in delamo v tej smeri naprej.«
Omenjeni raziskovalci Biotehniške fakultete UL so na to temo sodelovali tudi v nedavno objavljenem članku v reviji DELO ter v oddaji Panorama na RTV Slovenija.
Več o mikroplastiki pa si lahko preberete tudi na spodnjih povezavah:
The EU has issued legislation to regulate microplastics under Annex XVII of REACH. The provisions in the new law will be implemented in phases, starting October 17, 2023 (2.10.2023);