Gozdarstvo

VSEBINSKI OPIS PROJEKTA

V svetu se v zadnjih desetletjih povečujeta jakost in pogostost skrajnostnih vremenskih pojavov. Hkrati so gozdovi zaradi spremenjene zgradbe, onesnaženja okolja, opuščanja nege oz. negospodarjenja nasploh in posledično staranja, vse manj odporni na naravne ujme, npr. vetrolome in namnožitve žuželk. V Sloveniji in Evropi že več kot tretjino poseka predstavljajo sanitarne sečnje, pretežno na račun naravnih ujm. Razmere se bodo v prihodnosti zaostrovale zaradi napovedi nadaljnjega opuščanja gospodarjenja z gozdovi in podnebnih sprememb. Da bi preprečili naraščanje ekološke in gospodarske škode ter nazadovanje ekosistemskih storitev, je potrebno izboljšanje načinov sanacij gozdov po ujmah. Obnova gozdov je povezana z velikimi tveganji za premoženje (npr. zaradi nazadovanja varovalne funkcije) ter izrednimi stroški, zato mora biti ravnanje skrajno racionalno. Ujme zadnjega desetletja so prizadele velike površine gozdov, ki bodo večinoma obnovljene po naravni poti; naravna obnova in nega ogolelih površin zahtevata prilagojene načine načrtovanja in izvajanja gojenja gozdov ter gozdarske politike. Raziskave nakazujejo velik obnovitveni potencial ekološko in ekonomsko zanimivih svetloljubnih vrst, ki nazadujejo zaradi konkurence pritalne vegetacije, neizvajanja nege in mestoma preštevilčne divjadi. V Sloveniji odločitve o dopolnjevanju naravnega mladja s saditvijo ne temeljijo na objektivni presoji uspešnosti naravne obnove, medtem ko so minimalne zahteve za naravno obnovo vgrajene v gozdarsko zakonodajo večine evropskih držav.

Temeljni raziskovalni cilji projekta so:

• Cilj 1: Razviti evropsko primerljiv način presoje uspešnosti naravne obnove in obnove s sadnjo z uporabo preverljivih kriterijev (npr. gostota, zmes, poškodovanost).
• Cilj 2: Analizirati vzroke nezadostne naravne obnove in razviti model napovedovanja obnove, vključno z analizami objektov z izključitvijo divjadi ter predvideti ukrepe po obnovo s sadnjo.
• Cilj 3: Preizkusiti in predlagati racionalnejše načine dopolnjevanja naravnega mladja (npr. saditev puljenk, saditev v skupinah ter na izbrana mesta).
• Cilj 4: Zbrati dosedanje domače in tuje izkušnje z racionalizacijo nege mladega gozda po ujmah.
• Cilj 5: Izdelati priporočila za načrtovanje in izvajanje nege gozdov, ki so bili obnovljeni po veliko površinskih ujmah.
• Cilj 6: Primerjalno analizirati slovenski sistem načrtovanja, izvajanja in spodbujanja naravne obnove in nege gozda z razvitimi evropskimi državami in predlagati dopolnitve, še posebej v smislu "od spodbujanja ukrepov k doseganju ciljev".
• Cilj 7: Izdelati ekološko-ekonomsko analizo novih načinov dopolnjevanja naravnega mladja in nege mladega gozda vključujoč normative in izpeljati primerjavo z obstoječimi načini.
• Cilj 8: Preveriti učinkovitost sistema sofinanciranja obnove gozdov po ujmah in nege gozdov, povezano s poudarjenostjo ekoloških in socialnih funkcij gozdov in predlagati izboljšave.
• Cilj 9: Izdelati predloge za spremembe in dopolnitve predpisov o gozdovih v delu, ki se nanaša na obnovo gozdov po veliko površinskih ujmah in nego takšnih gozdov (Zakon o gozdovih in podzakonski predpisi, ki sofinancirajo obnove in nege gozdov ter varstvo gozdov).

FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA

V projektu bodo sodelovali raziskovalci Oddelka za gozdarstvo in Gozdarskega inštituta Slovenije. Vključeni bodo tudi strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije in Slovenskih državnih gozdov, d.o.o. ter predstavniki lastnikov gozdov. Projekt bo vplival na izboljšanje odločanja o načinu obnove in nege gozda, še posebej v primeru velikopovršinskih ujm in sicer tako na strani gozdarske politike in javne službe kot na strani podjetij in lastnikov gozdov. To bo posredno vplivalo na zmanjšanje stroškov in izboljšanje uspeha obnove in nege. Projekt bo, s sodelovanjem vodilnih mednarodnih centrov na področju obnove gozdov (FWB Švica, Pro Silva Europe), s terenskimi raziskavami in zastavitvijo poskusov v naravi, s pregledom praks v tujini, preko vpetosti v komplementarne mednarodne projekte in preko znanstvenih objav, pomemben tudi v evropskem merilu.

Za vsebinsko povezovanje in lažje uresničevanje raziskovalnih ciljev smo oblikovali sedem delovnih sklopov (DS) ter več podsklopov, ki zaporedno zasledujejo prej omenjene cilje:

• DS1: Presoja uspešnosti obnove gozda
• DS2: Vzroki nezadostne naravne obnove
• DS3: Napovedovanje uspešnosti obnove gozda
• DS4: Novi načini obnove gozda
• DS5: Nega mladega gozda po ujmah
• DS6: Izboljševanje sistema obnove in nege ter gozdarsko-politični ukrepi
• DS7: Prenos izsledkov v prakso in upravljanje projekta

Posamezni delovni sklopi so medsebojno povezani, izsledki enih tvorijo vhodne informacije za druge sklope, oziroma izsledki nastajajo interdisciplinarno s povezovanjem več sklopov na istem raziskovalnem objektu, kar daje projektu posebno dodano vrednost. V delovnem sklopu 1 (DS1) bomo na temelju sinteze dozdajšnjih raziskav naravne in umetne obnove, študija literature in tuje zakonodaje glede preverjanja uspešnosti obnove ter ekspertne delavnice z raziskovalci in gozdarskimi operativci razvili metodo za preverjanje uspešnosti naravne obnove in obnove s sadnjo. Metodo bomo preverili na reprezentativnih objektih. V DS2 bomo analizirali vzroke nezadostne obnove na več objektih s trajnimi raziskovalnimi ploskvami (vetrolomi 2007-2008 in 2017-2018). Zaključki ekspertne delavnice (DS1) in izsledki analiz DS2 bodo podlaga za razvoj modela za napovedovanje uspešnosti obnove gozda po ujmah na temelju geomorfoloških, rastiščnih, klimatoloških in gozdno-zgodovinskih informacij (DS3). V delovnem sklopu 4 bomo v gozdu Biotehniške fakultete in Pahernikove ustanove zastavili več poskusnih nasadov z alternativnimi in izpopolnjenimi načini saditve, npr. saditev puljenk, saditev v skupinah in na izbrana mesta, saditve različnih zmesi. V DS5 bomo analizirali obstoječe poskuse s situacijsko nego, zastavili nove in vzpostavili povezavo s strokovnimi centri za gojenje gozdov v Švici in Avstriji, kjer bomo organizirali delavnice za usposabljanje praktikov. Izpeljali bomo tudi primerjalne analize ekonomske učinkovitosti tradicionalne in situacijske nege vključno z normativi. V DS6 bomo primerjalno analizirali slovenski sistem načrtovanja, izvajanja in spodbujanja naravne obnove in nege gozda z razvitimi evropskimi državami. Predlagali bomo izboljšave in dopolnitve, še posebej v smislu spreminjanja poudarka od spodbujanja ukrepov h doseganju učinkov. Poseben poudarek bo na vsebinski in finančni diferenciaciji načrtovanja in spodbujanja nege v povezavi s poudarjenostjo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. V DS6 bomo izdelali predloge za spremembe in dopolnitve predpisov o gozdovih v delu, ki se nanaša na obnovo gozdov po veliko površinskih ujmah in nego takšnih gozdov. Opažamo, da je prenos znanstvenih, strokovnih znanj in še posebej novosti v prakso vse počasnejši, zato bomo v sklopu projekta poseben poudarek posvetili prenosu izsledkov in novosti prakso (DS7). Projekt bo povezoval raziskovalce, praktike in lastnike zato se bo del prenosov znanja odvil že med izvajanjem projekta. Poleg zaključnega poročila, brošur in strokovnih člankov se bo mreženje znanja odvijalo preko več terenskih delavnic. Obveščanje strokovne in laične javnosti se bo odvijalo preko interaktivne spletne strani projekta in FB strani.

SICRIS povezava

ZAKLJUČNO POROČILO 

• Zaključno proočilo 
• Vsebinsko poročilo