Naloge genske banke v živinoreji
Najpomembnejše naloge so ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja avtohtonih pasem domačih živali, spremljanje in monitoring le teh ter določanje stopnje ogroženosti in shranjevanja genetskega materiala. Mag. Danijela Bojkovski je pojasnila, kako spremljajo stanje posamezne avtohtone pasme domačih živali in njihovo ogroženost: »Ogroženost določamo s pomočjo FAO kriterijev, ki upoštevajo velikost populacije, geografsko razširjenost in stopnjo sorodstva znotraj populacije.«
Zakaj avtohtone pasme?
Avtohtone pasme so odporne in prilagojene na lokalne pogoje reje. Pogosto se jih redi v za pasmo specifičnih proizvodnih sistemih, kjer bi mnoge moderne pasme dajale slabše proizvodne rezultate. Raznovrstnost pasem predstavlja nenadomestljivo in dragoceno zbirko genov, pomembnih za razvoj pasme in živinoreje v luči prilagajanja na spremembe v okolju in družbi.
Dolgoročno je ohranjanje slovenskih avtohtonih pasem mogoče doseči le z njihovo trajnostno rabo, ki je najbolj pomemben dejavnik ohranjanja. Brez uporabe teh pasem jih žal ne bo mogoče ohraniti v prihodnosti.
Avtohtone pasme postajajo vse bolj prepoznavne tudi v gastronomski in kulinarični ponudbi, kjer je vedno večji poudarek na lokalni hrani in surovinah. V ponudbi slovenskih restavracij se vse bolj pogosto pojavljajo meso in izdelki krškopoljskega prašiča in cikastega goveda, cenjeni so tudi meso in mlečni izdelki avtohtonih pasem drobnice.
Genska banka se na sejmu AGRA predstavlja vse od leta 2010
V letu 2020 je genska banka v živinoreji v Hali D2 prvič pripravila razstavo vseh slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, kar je postala vsakoletna naloga Programa ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji. V naslednjih letih so razstavo živali obogatili s številnimi dejavnostmi, tudi s prodajo izdelkov rejcev.
Med zanimivimi aktivnostmi za obiskovalce so bili prikaz izdelkov iz ličja (Pomelaj) avtohtone koruze, izdelki iz polstene volne jezersko solčavske ovce, tradicionalni način sirjenja iz ovčjega mleka ter prikaz mikanja ovčje volne, vsakodnevna molža kobil posavske pasme ter degustacija kobiljega mleka in izdelkov iz kobiljega mleka, otroški kotiček in nagradne igre za otroke.
Cikasto govedo
Cikasto govedo je edina ohranjena avtohtona pasma govedi, ki je razširjena po celotnem območju Republike Slovenije. Cika s teličko, ki je predstavljena na sejmu AGRA, prihaja iz kmetije Janeza Senegačnika iz Brezja pri Slomu. Na kmetiji je 10 krav, imajo enega bika in podmladek. Ukvarjajo se z rejo dojilj za prirejo odstavljenih telet.
Drežniška koza
Drežniška koza je najmanj številčna med slovenskimi avtohtonimi pasmami domačih živali in jo uvrščamo med kritično ogrožene. Drežniške koze rejca Blaža Kravanje prihajajo iz planine Bošca, dvakrat dnevno pa prikaz molže izvaja mladi gospodar Tevž.
Bovška ovca
Bovška ovca je razširjena predvsem na severozahodnem delu Slovenije. Namenjena je prireji mleka, ki ga rejci predelajo v Bovški sir, ki ima od leta 2012 evropsko zaščito označbe porekla. Razstavljene ovce prihajajo iz kmetije Izidorja Grabrijana (Vučji ogrizek). Kmetija je eden izmed dveh največjih ponudnikov izdelkov iz ovčjega mleka v Beli Krajini.
Belokranjska pramenka
Belokranjska pramenka se je razvila ob reki Kolpi med Vinico, Adlešiči in Črnomljem ter dobila ime po pokrajini v jugovzhodnem delu Slovenije. Prevladujejo živali bele barve z značilnimi črnimi ušesi in črnimi lisami ali pikami okoli oči ter po nogah. Ovnove glave krasijo izjemno bogati rogovi. Namenjena za prirejo klavnih jagnjet. Razstavljene živali prav tako prihajajo iz kmetije Vučji ogrizek, ki si že desetletja prizadeva k ohranitvi te pasme.
Štajerska kokoš
Število živali štajerske kokoši se v zadnji letih povečuje, razširjena je po vsej Sloveniji in je primerna za ljubiteljske reje in kmečka dvorišča. V zadnjih letih postaja zanimiva tudi za prirejo kupunjega mesa, ki je cenjeno v kulinariki.
Predstavitveni prostor Javne službe nalog genske banke v živinoreji vsako leto obiščejo tudi pomembni gostje, v letu 2023 so skupaj z delegacijo sejma obiskale dr. Nataša Pirc Musar, predsednica države, njegova ekscelenca Namrata S. Kumar, veleposlanica Indije, Irena Šinko, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Urška Mauko Tuš, županja Gornja Radgone.
Na stojnicah se s svojimi izdelki ponovno predstavljajo tudi rejci avtohtonih pasem živali, kar je pomembno tako za osveščanje o pomeni avtohtonih pasem in predstavitvi ekonomskih priložnosti oziroma možnost za njihovo ohranitev. Mag. Daniela Bojkovski je pojasnila: »Za uspešno ohranitev pasem sta še posebej pomembna strokovno delo in vključenost teh pasem v rejske programe, kjer je ena izmed pomembnejših nalog ukrep preprečevanja parjenja v sorodstvu. Le-ta pri tako majhnih populacijah predstavlja izziv pri večini avtohtonih pasem, zato je delo strokovnih služb na tem področju zelo pomembno. Avtohtone pasme so pomemben del naše naravne in kulturne dediščine, ki jih je oblikovalo naše okolje in redili slovenski kmetje, zato je njihovemu ohranjanju potrebno nameniti posebno pozornost, saj jih bomo le z načrtnimi ukrepi lahko ohranili za naslednje generacije.«