Kako krave izražajo čustva?
Ali krave čutijo in kako to izražajo? Na to vprašanje v oddaji O živalih in ljudeh odgovarja prof. dr. Manja Zupan Šemrov z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki poudarja, da je razumevanje čustvenega sveta goveda ključno za dobrobit živali in sodobno rejo.
Govedo je po svojem izvoru plen. Prav zato so se krave in njihovi predniki v evoluciji naučili zelo subtilno izražati predvsem negativna čustva, kot so bolečina, stres ali nelagodje. Očitno kazanje šibkosti bi jih v naravi namreč naredilo ranljive za plenilce, zato znakov slabega počutja pogosto ne opazimo takoj.
Kljub temu obstajajo jasni pokazatelji, na katere opozarjajo tudi izkušeni rejci. Eden prvih znakov slabega počutja je, ko krava med gibanjem nosi glavo izrazito nizko. To pogosto pomeni, da z živaljo nekaj ni v redu. Pomembni kazalniki so tudi gibi repa in ušes, ki so povezani s čustvenim stanjem živali.
Pri raziskavah so ugotovili, da krave ob pozitivnih izkušnjah, na primer pri uporabi mehanske krtače za čohanje, enakomerno zamahujejo z repom levo in desno. To gibanje je povezano tudi z značilno lego ušes – kadar je eno uho nagnjeno naprej, drugo pa nazaj, gre pogosto za znak pozitivnega čustvenega izražanja.
Selekcija bikov in vprašanje vrednosti živali
V sodobni reji goveda imajo biki za razmnoževanje poseben status. Prof. dr. Zupan Šemrov opozarja, da so danes predvsem rezultat intenzivnih selekcijskih programov, kjer se izbere majhno število plemenjakov z najboljšimi lastnostmi. Takšen pristop je ekonomsko učinkovit, saj omogoča znižanje stroškov reje in uporabo kakovostnega semena, vendar hkrati odpira vprašanje, ali je vrednost teh živali z vidika dobrobiti včasih podcenjena.
Pri bikih, namenjenih prireji mesa, je njihova življenjska doba praviloma krajša, kar ponovno kaže na to, da so odločitve v veliki meri pogojene z ekonomskimi interesi človeka.
Tradicija ni vedno v dobro živali
Zanimiv vpogled v vpliv okolja na dobrobit krav prinaša tudi študija o nošenju zvoncev na pašnikih. Raziskava kaže, da imajo krave molznice, ki nosijo težke zvonce, povišan stresni odziv. Ne gre le za težo zvonca, ki lahko doseže tudi pet kilogramov, temveč predvsem za dolgotrajno in hrupno zvonjenje, ki negativno vpliva na živali.
Pri teh kravah so zaznali manj paše, manj prežvekovanja in več časa, namenjenega ležanju, kar kaže na spremenjeno in manj aktivno vedenje. Profesorica ob tem poudarja, da se moramo zavedati, da tradicija ni vedno najboljša izbira za dobrobit posamezne živali, tudi če ima v kulturnem prostoru dolgo zgodovino.
So krave v Indiji res najbolj srečne?
Pogosto se pojavlja tudi vprašanje, ali imajo krave v Indiji zaradi svojega svetega statusa boljše življenje. Prof. dr. Zupan Šemrov, ki je Indijo obiskala osebno, do tega prepričanja zavzema kritično stališče. Krave tam res uživajo versko zaščito in se lahko prosto gibljejo po ulicah, vendar to še ne pomeni dobre kakovosti življenja.
Na ulicah pogosto nimajo dostopa do kakovostne voluminozne krme, prehranjujejo se z ostanki hrane in celo z umazanijo. Pogosto so vidno shirane ali bolne. Čeprav jih ni dovoljeno ubiti ali uporabiti za prehrano, to ne zagotavlja njihovega udobja ali ustrezne oskrbe. Dobrobit je tako pogosto odvisna od posameznikov, ki se odločijo, da bodo kravam prinesli svežo travo ali jim namenili skrb.
Kot poudarja profesorica, je svetost krave v Indiji predvsem verski koncept, ki pa se ne odraža nujno v dejanski kakovosti življenja živali.
Celoten prispevek je na voljo tukaj: Zunanja povezava na https://365.rtvslo.si/arhiv/o-zivalih-in-ljudeh/175182493 Odpira se v novem oknu