Zootehnika

Prebavila ljudi in živali gostijo številčno in raznoliko množico mikroorganizmov – črevesno mikrobioto, ki je življenjskega pomena za gostitelja (prebava, imunski sistem ...).  Prehrana igra pomembno vlogo pri oblikovanju mikrobiote in mikrobioma (kolektivnega genoma) prebavil. V svetu raziskave mikrobioma zelo spodbujajo, z namenom da bi izsledki čimprej našli mesto v aplikacijah v živinoreji, pri varovanju zdravja, terapijah in varovanju okolja.

Program Prehrana in mikrobna ekologija prebavil (Zunanja povezava na P4-0097 Odpira se v novem oknu) izvajamo na  Zunanja povezava na Oddelku za zootehniko Odpira se v novem oknu in na Zunanja povezava na Oddelku za mikrobiologijo Odpira se v novem oknu (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani), v sodelovanju z Zunanja povezava na EMONA Razvojnim Centrom za prehrano Odpira se v novem oknu. Skupina, ki jo trenutno vodi Zunanja povezava na znan. svet. dr. Bojana Bogovič Matijašić Odpira se v novem oknu, združuje 20 raziskovalcev, 5 mladih raziskovalcev in 3 tehnike, z Zunanja povezava na Inštituta za mlekarstvo in probiotike Odpira se v novem oknu (Oddelek za zootehniko),  Zunanja povezava na Katedra za mikrobno diverziteto, mikrobiomiko in biotehnologijo Odpira se v novem oknu (Oddelek za mikrobiologijo) in Zunanja povezava na Katedre za prehrano Odpira se v novem oknu (Oddelek za zootehniko). Odlikuje nas interdisciplinarnost, saj so med nami biologi, mikrobiologi, živilski tehnologi, zootehniki, biotehnologi, kemik in biokemik. Raziskujemo, kako prehrana ljudi in živali vpliva na mikroorganizme v prebavilih (mikrobiota, mikrobiom), preko njih na organizem gostitelja (imunski sistem, metabolizem), preko živali pa tudi na prehransko vrednost in kakovost živalskih proizvodov. Veliko pozornosti posvečamo tudi proučevanju s tem povezanih negativnih vplivov na okolje, preko živalskih izločkov in organskih odpadkov, ki jih je mogoče zmanjšati preko modulacije mikrobiote in s pomočjo razgradnje organskih substratov, ob sočasni tvorbi bioplinov (metan, vodik).