IMG-4f5510a84cc56794097a406ea6eb1ae0-V

V četrtek, 22. septembra 2022, je prisotne na konferenci nagovoril prof. dr. Janez Krč, predsednik Upravnega odbora Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: »Agrarni ekonomisti danes in jutri naslavljate teme, ki so pomembne za našo prihodnost, tako za prehransko varnost kot za poseljenost podeželja in ohranjanje biodiverzitete
Sledil je kratek nagovor Tatjane Buzeti, državne sekretarke na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Prav agrarna ekonomika je tista veda, ki lahko omogoča prostor za razpravo o novih družbenih temah, saj je po svoji definiciji multi-disciplinarna. Spodbujamo to multi-disciplinarnost, ki se morda prepočasi širi tudi v izobraževalne programe in svetovanje. To bomo v prihodnje kot resorno ministrstvo še posebej spodbujali, saj spoznavamo, da nam v vseh členih verig vrednosti in odločanja manjka tovrstnih znanj«.
Izr. prof. dr. Luka Juvančič se je kot predsednik Društva agrarnih ekonomistov Slovenije prisotnim zahvalil za vso podporo in udeležbo ter udeležence povabil na vabljeni predavanji prof. Jutte Roosen s Tehnične univerze München in predsednice Evropskega združenja agrarnih ekonomistov (EAAE), ki je predstavila praktične izzive, povezane s pozicioniranjem blagovnih znamk prehranskih izdelkov, vezanih na okoljsko trajnost ter predavanje Krijn Poppe z Univerze Wageningen, eden vodilnih evropskih poznavalcev kmetijskih in prehranskih sistemov, ki je predstavil svoje videnje prihodnje vloge agrarnih ekonomistov pri oblikovanju trajnostnih prehranskih sistemov. 

IMG-985641fc8da41ff8e801021ff02b3bba-V

Pri pripravi skupne konference Društva agrarnih ekonomistov Slovenije in (DAES) Avstrijskega združenja agrarnih ekonomistov (ÖGA) z naslovom Posledice družbenih sprememb za kmetijstvo, sistem oskrbe s hrano in podeželje so bile v ospredju spremembe s katerimi se srečuje kmetijstvo oziroma celotna veriga oskrbe s hrano.
Prof. dr. Luka Juvančič, vodja Programskega odbora konference, je pojasnil izbiro tematskih sklopov: »Živimo v turbulentnih in negotovih časih. Številni dejavniki eden za drugim, včasih pa tudi v interakciji, povzročajo globoke in nepovratne spremembe v sistemu preskrbe s hrano, na podeželju in v celotni družbi. Prispevki, ki se predstavljajo na konferenci, nagovarjajo  dejavnike in spremembe, ki najmočneje zaznamujejo trenutni kontekst in predstavljajo osrednji izziv agrarno-ekonomske stroke
Posebej je poudaril, da pomembne niso samo podnebne spremembe, posledice in z njimi povezana tveganja, saj so se posledice sprememb že možno »zažrle« v kmetijstvo kot smo ga poznali. V prispevkih so se raziskovalci in strokovnjaki dotaknili ukrepov za obvladovanje tveganj, tako ukrepov s proizvodno-tehnološkega področja kot  finančno organizacijske prilagoditve, ki potekajo na različnih ravneh odločanja.
Izr. prof. dr. Luka Juvančič pa je pri pregledu ukrepov izpostavil: »Vsi ukrepi, ki so učinkoviti, morajo biti hkrati tudi ekonomsko utemeljeni.« 

Agrarni ekonomisti, tako raziskovalci kot strokovnjaki, so se na dvodnevni konferenci dotaknili naslednjih tematskih sklopov

  • Podnebne spremembe in z njimi povezana tveganja.
  • Nepovratne spremembe in naraščajoča negotovost v mednarodni trgovini s kmetijskimi proizvodi.
  • Potrebe po prilagajanju proizvodnih praks vzdolž celotne verige preskrbe s hrano.
  • Naraščajoča zavest o pomenu krepitve gospodarske, socialne in ekološke odpornosti podeželja.
  • Lokalizacija sistemov oskrbe s hrano.
  • Dolgoročni trendi preferenc in vzorcev potrošnje hrane.
  • Naraščajoča zavest o pomenu krepitve gospodarske, socialne in ekološke odpornosti podeželja.

 

IMG-d569a3c5d3c0413472e06620188ed1b8-V

Konferenca se je zaključila s strokovno ekskurzijo na Vipavsko, kjer je obisku in predstavitvi Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo sledil obisk kmetije Malovščevo z degustacijo vin. 

 

Zbornik konference z razširjenimi povzetki prispevkov je objavljen na povezavi