Evropsko noč raziskovalcev organizirala Evropska unija z namenom promocije poklica raziskovalk in raziskovalcev in njenega okvirnega programa Obzorje Evropa 2021–2027 najširši javnosti. Raziskovalke in raziskovalci Biotehniška fakultete so se skupaj z devetimi fakultetami in dvema akademijama pridružili projektu »Humanistika, to si ti!«, ki ga vodi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in projektu »Noč ima svojo moč«, v katerem je partner konzorcija Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
Dogodki pred Evropko nočjo razsikovalcev
Prof. dr. Hubert Potočnik je skupaj z raziskovalci Katedre za ekologijo in varstvo okolja na delavnici za srednješolce in odrasle predstavil problematiko spremljanja živalskih vrst. Spremljanje je pomembno tako za živalske vrste, ki so ogrožene, npr. volk, kot za tiste, ki se k nam širijo zaradi spremenjenih okoljskih razmer, npr. evrazijski šakal.
Na delavnici so raziskovalke in raziskovalci predstavili teoretična ozadja ter praktičen prikaz izvajanja metode spremljanja živali, njihove prostorske razširjenosti in številčnosti. Prof. dr. Hubert Potočnik je povedal: »Pri vrstah, kot sta volk in evrazijski šakal, lahko pri tem izkoriščamo njuno teritorialno vedenje, ko z oglašanjem oziroma tuljenjem označujeta svoj teritorij. Metoda spremljanja s pomočjo izzivanja tuljenja temelji na teritorialnem odzivu volkov in šakalov na simuliranega »vsiljivca«, ki oponaša tuljenje in tako izzove oglašanje teritorialnih osebkov. Za uspešno izvedbo monitoringa moramo vključiti veliko število ustrezno usposobljenih izvajalcev.« Poudaril je tudi, da je pri tem vse pomembnejši način zbiranja podatkov, ki mu rečejo državljanska znanost (»citizen science«), pri katerem so posamezniki prostovoljci oziroma posamezne interesne skupine vključene v zbiranje znanstvenih podatkov. Monitoring oziroma spremljanje populacij je dandanes nujen del sodobnega upravljanja s populacijami prostoživečih živali.
Skupina za antropologijo je izvedla tudi preddogodek Evropske noči raziskovalcev, ki je potekal v ponedeljek, 26. septembra 2022, na Osnovni šoli Šentvid. V okviru dveh informativnih delavnic so učenci 9. razredov na štirih različnih delovnih postajah spoznavali področje evolucije, še zlasti evolucije človeka. V sproščenem okolju so skušali telesne organe postaviti na pravilna mesta na shemah različnih živali. Med seboj so primerjali okostja človeka, šimpanza, gorile in avstrolopiteka Lucy in jih poskušali umestiti na časovnico evolucije. Razvrščali so živali glede na njihovo glavno čutilo in glede na vrsto krvožilja in način dihanja. Dijaki so o dogodku povedali: »Delavnice so se mi zdele zelo zanimive. Študenti so poskrbeli za zelo zabavne in interaktivne delavnice, na katerih smo se lahko veliko naučili. Zraven smo lahko tudi ponovili že prej pridobljeno znanje o živalih in človeku. Upam, da bodo še kdaj izvedli kaj podobnega.« Predaktivnost so pripravili in izvedli študenti prvostopenjskega programa Biologije Eva Kopač, Blaž Režonja in Neža Kokalj ter Maruša Poje, študentka drugostopenjskega programa Biologija ob pomoči mentorjev Zale Vidic, dr. Katje Zdešar Kotnik, dr. Tatjane Robič Pikel in dr. Petre Golja.
Znanstveni bazar na Novem trgu v Ljubljani
Prof. dr. Peter Trontelj in dr. Hans Recknagel sta predstavila nova spoznanja o človeški ribici v pomoč človeku in ribici
Prof. dr. Peter Trontelj je pojasnil, da so bile na znanstvenem bazarju predstavljena najnovejša spoznanja o človeški ribici ali močerilu: »Predstavila sva raziskave o tem, kdaj in kako so močerili postali jamske živali, kaj je skrivnost njihovega ogromnega genoma in kaj se lahko od njih naučimo za človekovo zdravje.« Obiskovalci so v multimedijskem prikazu spoznali, kakšne so človeške ribice od blizu, ali so res slepe, ali imajo zobe, ali res dočakajo sto let, kako se znajdejo v popolni temi, in druge zanimivosti iz njihovega življenja.
Osrednji dogodek je spremljala razstava o jamskem življenju.
Na ogled je bil tudi večkrat nagrajeni kratki film Proteus Hunters, katerega avtor je znani slovenski snemalec podvodne narave Ciril Mlinar.
Skupina za antropologijo s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo Oddelka za biologijo je skupaj s študenti izvedla različne aktivnosti z enotnim naslovom Jaz, žival
Prof. dr. Petra Golja je pojasnila: »Človek je ostalim živalskim vrstam podoben precej bolj, kot si morda mislimo. Obenem je naša vrsta dosegla nesluten evolucijski razvoj, ki nas v marsičem dela posebne.« Obiskovalci na stojnici na Novem trgu so se lahko pobliže spoznali z nekaterimi anatomskimi in fiziološkimi značilnostmi človeka in značilnostmi njegovih malo bolj in malo manj daljnih sorodnikov. Študenti in študentke biologije so obiskovalcem odgovarjali na vprašanja, kot so: ali ima žaba jetra, kateri je glavni čut, ki ga uporabljajo kiti, ali so avstralopiteki bolje plezali ali bolje hodili po dveh nogah, ali imajo vse višje živali kri ipd. Obiskovalci so se lahko preizkusili v poznavanju različnih živali in njihovih notranjih zgradb, obenem pa so si lahko ogledali in tudi otipali kar nekaj zanimivih primerkov iz živalskega sveta.
Prof. dr. Tatjana Pirman je skupaj s sodelavci predstavila uporaba živali v raziskovalne namene in njihovem pomen za napredek v medicini in pri izboljšanju dobrobiti živali
Prof. dr. Tatjana Pirman je pojasnila: »Uporaba živali v raziskovalne namene sega v čas antike, vendar pa so sistematične raziskave na živalih začeli v 16. stoletju. Število uporabljenih živali se je povečevalo do prejšnjega stoletja, ko so bile postavljene jasne strokovne in etične smernice ravnanja z živalmi v poskusih.« Z živalmi v poskusne namene lahko rokujejo le za to usposobljeni raziskovalci, ki se morajo redno izobraževati ne le na področju svojih raziskav, temveč tudi in predvsem na področju doprinosa k dobrobiti živali v raziskavah. Živali ne morejo z besedami povedati, da se ne počutijo dobro, da jih boli, lahko pa se s pravilnim opazovanjem živali vidi, da se obrazne poteze, smrček, brki, postavitev uhljev, lica spreminjajo in kažejo počutje živali. S opazovanjem lahko živalim tudi v pogojih poskusa izboljšamo njihovo dobrobit. Na stojnici so raziskovalke in raziskovalci obiskovalcem s slikovnim materialom predstavili razlike v obrazni mimiki, ali se laboratorijske živali počutijo dobro ali če njihovo počutje ni optimalno. Obiskovalci so imeli možnost, da se tudi sami preizkusijo in na podlagi slikovnega gradiva ugotovijo, kakšno je počutje živali, kaj morajo opazovati in kaj jim slika pove.
Dogodek po Evropski noči raziskovalcev
Izr. prof. dr. Klemen Potočnik s Katedre za znanosti o rejah živali Oddelka za zootehniko, pa bo predstavitev z naslovom »Možnosti za razvoj aktivnosti s pomočjo konj« pripravil v novembru pri rejcu, kjer bo potekal tudi praktični prikaz. Pri napovedi dogodka je pojasnil: »Terapije s konji (EAT) (in tudi z osli, mulami in mezgi) so v Sloveniji dokaj dobro uveljavljene. Manj poznane in razširjene so aktivnosti s pomočjo konja (angl. equine-assisted activities; EAA). EAA so glede na EAT bolj spontane in manj formalizirane. Delovna skupina pri EAA praviloma ne vključuje terapevta s formalno izobrazbo. Pri EAA tako nimamo jasnega cilja in natančno predpisane terapije. Aktivnosti pretežno zajemajo t.i. delo na tleh, kot je pristop h konju, nega konja, različne oblike vodenje konja ipd.« Opozoril je, da je na tem področju je zelo malo študij. Ena bolj odmevnih je bila izvedena na Norveškem in je vključevala 126 odvisnikov. Ugotovili so, da z EAA za 4-krat izboljšajo rezultate zdravljenja. Izr. prof. dr. Klemen Potočnik je povzel pričakovanja, ki temeljijo na opravljenih študijah: »Pri otrocih se po EAA pričakuje izboljšanje koncentracije, manj motenj spanja ipd. Pozitivni rezultati so bili zaznani celo pri uporabnikih s Parkinsonovo boleznijo. Na splošno uporabniki pridobijo na samozavesti in sproščenosti. Predvideva se, da bo EAA ena od najbolj učinkovitih metod pri blaženju zasvojenosti z IT.« Opozoril je tudi na gospodarski vidik EAA , saj ponujajo dodatne možnosti za povečanje gospodarnosti reje konj: »Gledano z vidika socio-ekonomske perspektive, se pričakuje nova delovna mesta, povezovanje podeželskega in mestnega prebivalstva, ohranjanje veščin dela s konji ipd. Z vidika živinoreje pa EAA lahko pripomore k ohranjanju naših avtohtonih pasem.«
Predstavitve na Novem trgu potekajo v okviru projekta »Humanistika, to si ti!« in so usmerjene v promocijo poklica raziskovalca.
Več o predstavitvah si lahko pogledate na spletni strani projekta na povezavi.
Na Prešernovem trgu se je predstavil Botanični vrt Univerze v Ljubljani
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so za promocijo raziskovalnega dela v vrtu pripravili ovojnice s semeni štirih rastlinskih vrst. Osrednji namen semen je spremljanje rasti štirih različnih rastlinskih vrst na štirih različnih tipih zemlje. Navodila za sejanje so prikazana v video predstavitvi spodaj:
Na Prešernovem trgu je Botanični vrt Univerze v Ljubljani v okviru festivala predstavil tudi raziskovalno delo. V predstavitve so bili aktivno vključeni tudi obiskovalke in obiskovalci festivala.
Dan odprtih v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani
Dan odprtih vrat je potekal v petek, 30. septembra 2022. Na delavnicah z naslovom »Od semena do rastline«, ki so potekale od 17.00 do 20.00, so bile aktivne tudi obiskovalke in obiskovalci.
Predstavitev na Prešernovem trgu in v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je potekala v okviru projekta »Noč ima svojo moč«. Več o projektu in predstavitvah si lahko prebere na spletni strani projekta na povezavi