Slika1

V prehranski poskus je bilo vključenih 120 dan starih piščancev, ki so bili razdeljeni v 6 poskusnih skupin glede na prehranski režim. Pripravljene krmne mešanice so se med seboj razlikovale po vsebnosti vitaminov E, C in selena. Vročinski stres so izzvali s postopnim poviševanjem temperature v hlevu. Piščanci so bili od 27. dne starosti izpostavljeni ciklični spremembi dnevne temperature med 23,5 °C in 31,0 °C.

Manca Stegnar je podrobno predstavila potek poskusa: »Tekom poskusa smo spremljali pogin živali, zauživanje in izkoriščanje krme ter priraste. Ob koncu pitanja smo živalim odvzeli vzorce krvi, tankega, slepega in debelega črevesa ter njihovo vsebino. Izmerili smo aktivnost jetrnih encimov, viskoznost in pH vsebine takega črevesa, koncentracijo hlapnih maščobnih kislin v tankem in slepem črevesu ter preverili histološko zgradbo prebavil

Rezultati raziskav so pokazali, da dodatki vitaminov E, C in selena ter njihove kombinacije niso vplivale na histološke spremembe prebavil in na zdravje živali ter na vsebnost hlapnih maščobnih kislin v vsebini tankega črevesa.

Manca Stegnar je pojasnila rezultate raziskave: »Ugotovili pa smo povečano koncentracijo maslene kisline v slepem črevesu pri skupini, ki je bila krmljena s kombinacijo dodatkov vitaminov E, C in selena v primerjavi s skupino, ki je bila krmljena samo z dodatkom vitamina E. Za razumevanje razlik pa bi bilo potrebno opraviti nadaljnje raziskave v katere bi vključili tudi mikrobiom

Prečni prerez slepega črevesa (4x povečava)
Prečni prerez slepega črevesa (4x povečava)

Prečni prerez tankega črevesa (10x povečava)
Prečni prerez tankega črevesa (10x povečava)

 

Povzetek magistrske naloge je bil predstavljen na 7. znanstvenem posvetu Ločniškarjevi dnevi 2021 z naslovom Raziskovalni izzivi v živinoreji. Povzetek je objavljen v zborniku na povezavi Celoten posnetek Ločniškarjevih dni, 7. znanstvenega posveta Raziskovalni izzivi v živinoreji, ki je potekal 28. januarja 2021, si lahko ogledate na povezavi (recording password: PmFAnfp6)

Raziskava, ki je bila opravljena v okviru magistrskega dela, je pomembna tudi za gospodarstvo. Reja perutnine je močno odvisna od okoljskih pogojev. V zadnjih letih zaradi čedalje opaznejših podnebnih sprememb, beležimo v poletnih mesecih vse več nadpovprečno vročih dni. Eden glavnih dejavnikov, ki vpliva na proizvodne rezultate pitovnih piščancev je vročinski stres, ki sproža oksidacijske procese v telesu živali.

Stegnar_Manca_fotografija

Manca Stegnar je pojasnila: »Naša raziskava nas popelje en korak bližje k rešitvam, ki bi optimizirale rejo pitovnih piščancev v pogojih vročinskega stresa, zmanjšale gospodarsko škodo in izboljšale dobrobit živali.« Dodala je tudi: »Raziskovalno delo, ki sem ga opravljala v sklopu magistrske naloge me je navdušilo in motiviralo, da bom ne glede na to, na katero področje strokovnega dela se bom osredotočala, v sebi vedno ohranila radoveden in raziskovalen duh Izr. prof. Vida Rezar, mentorica, pa je dodala: »Ti rezultati so košček v mozaiku raziskav, ki jih na fakulteti izvajamo na področju prehrane pitovnih piščancev in njihove izpostavljenosti različnim stresnim dejavnikom ter so nam nakazali smer nadaljnjih raziskav.« 

Vpliv različnih antioksidantov na zdravje in histološko zgradbo prebavil pitovnih piščancev v pogojih vročinskega stresa, Manca Stegnar, 2020, magistrsko delo, je dostopno na povezavi