Številka pogodbe:

P4-0097

Oddelek:

Oddelek za zootehniko

Katedra:

Inštitut za mlekarstvo in probiotike

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Katedra za prehrano

Tip projekta:

Raziskovalni/infrastrukturni program

Vrsta projekta:

Raziskovalni program

Vloga na projektu:

Vodilni

Financiranje:

Trajanje:

01.01.2019 - 31.12.2024

Vrednost ARRS FTE:

4 FTE

Vrednost projekta skupaj:

4.7 FTE

Vodja projekta na BF:

Bogovič Matijašić Bojana

P4-0097 Fotografija 6.gifP4-0097 Fotografija 5.gifP4-0097 Fotografija 4.gifP4-0097 Fotografija 3.gifP4-0097 Fotografija 2.gifP4-0097 Fotografija 1.jpg

Prebavila ljudi in živali gostijo številčno in raznoliko množico mikroorganizmov – črevesno mikrobioto, ki je življenjskega pomena za gostitelja (prebava, imunski sistem ...).  Prehrana igra pomembno vlogo pri oblikovanju mikrobiote in mikrobioma (kolektivnega genoma) prebavil. V svetu raziskave mikrobioma zelo spodbujajo, z namenom da bi izsledki čimprej našli mesto v aplikacijah v živinoreji, pri varovanju zdravja, terapijah in varovanju okolja.

Program Prehrana in mikrobna ekologija prebavil (P4-0097) izvajamo na  Oddelku za zootehniko in na Oddelku za mikrobiologijo (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani), v sodelovanju z EMONA Razvojnim Centrom za prehrano. Skupina, ki jo trenutno vodi znan. svet. dr. Bojana Bogovič Matijašić, združuje 20 raziskovalcev, 5 mladih raziskovalcev in 3 tehnike, z Inštituta za mlekarstvo in probiotike (Oddelek za zootehniko),  Katedra za mikrobno diverziteto, mikrobiomiko in biotehnologijo (Oddelek za mikrobiologijo) in Katedre za prehrano (Oddelek za zootehniko). Odlikuje nas interdisciplinarnost, saj so med nami biologi, mikrobiologi, živilski tehnologi, zootehniki, biotehnologi, kemik in biokemik. Raziskujemo, kako prehrana ljudi in živali vpliva na mikroorganizme v prebavilih (mikrobiota, mikrobiom), preko njih na organizem gostitelja (imunski sistem, metabolizem), preko živali pa tudi na prehransko vrednost in kakovost živalskih proizvodov. Veliko pozornosti posvečamo tudi proučevanju s tem povezanih negativnih vplivov na okolje, preko živalskih izločkov in organskih odpadkov, ki jih je mogoče zmanjšati preko modulacije mikrobiote in s pomočjo razgradnje organskih substratov, ob sočasni tvorbi bioplinov (metan, vodik).