V uvodu je prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pozdravila vse prisotne in jim zaželela prijeten dogodek na slovenski dan zavržene hrane: »Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse naravni vire, ki smo jih porabili za pridelavo hrane.« Posebej je opozorila, da lahko z izboljšano pridelavo in predelavo bistveno zmanjšamo količino zavržene hrane ter da je prav tako pomembna tudi ponovna uporaba stranskih proizvodov. Na koncu je prisotnim zaželela: »Današnji dogodek je pomemben za izmenjavo idej, da se pogovorimo, kaj smo že naredili in kaj nas čaka v prihodnosti, da bo Slovenija lahko država brez zavržene hrane.«
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je opozorila, da je zmanjševanje količin zavržene hrane močno povezano z osveščanjem: »Slovenski dan brez zavržene hrane je eden od ciljev Akcijskega načrta za zmanjševanje količin zavržene hrane in nam služi kot priložnost za ozaveščanje. Zavedati se moramo, da je hrana več kot obrok, je privilegij, zato moramo z njo ravnati skrbno. Z uresničevanjem akcijskega načrta, ki ga bo v kratkem potrdila tudi vlada, si bomo prizadevali za izboljšanje stanja pri vseh členih v verigi ter za njihovo usklajeno delovanje. Le tako bomo lahko zmanjšali količino zavržene hrane ter pomembno vplivali na ohranjanje zraka, vode in energije. Danes bomo vsi skupaj in vsak zase prispevali kamenček v mozaiku odnosa do hrane.«
Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, se je posebej dotaknil družbenih, ekonomskih in okoljskih problemov, h katerim prispeva tudi zavržena hrana: »Danes se srečujemo ne samo s podnebnimi spremembami, ampak tudi z energetsko krizo in krizo naravnih virov, kar povzročamo tudi z zavrženo hrano. Če bi bila zavržena hrana država, bi bila po količini emisij, ki bi jih povzroča, takoj za ZDA in Kitajsko. V projektu Care For Climate, ki ga vodi naše ministrstvo, si prizadevamo za pripravo priporočil in navodil ter izobraževanje o pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane pri vseh členih v verigi.«
Sledila je predstavitev izr. prof. dr. Aleša Kuharja, ki je posebej izpostavil, da Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani sodi v ospredje na področju zelenega prehoda v Sloveniji: »Fakulteta sodeluje na različnih področjih, ki so pomembna za zeleni prehod. Ugotavljamo, da so tehniške rešitve pomembne ter hkrati, da moramo za ohranitev civilizacije, kot jo poznamo, oblikovati tudi družbene spremembe. Če je za trajnostni prehod živilske in rastlinske pridelave pomembnem tehnični napredek, pa je za trajnostni prehod in zmanjševanje količin zavržene hrane bistvenega pomena tudi družbeni napredek.«
Izr. prof. dr. Aleš Kuhar je predstavil projekte, ki potekajo na Biotehniški fakulteti in so neposredno povezani s zmanjševanjem količin zavržene hrane. Poudaril je, da so raziskovalci na fakulteti po eni strani zagotovili metodološko osnovo za sistematično merjenje količin in virov zavržene hrane ter po drugi strani raziskujejo različne tehnologije in načine za zmanjševanje njenih količin. Na Biotehniški fakulteti potekajo temeljne in aplikativne raziskave s poudarkom na iskanju rešitev za zmanjševanje količin zavržene hrane pri vseh deležnikih v agroživilski verigi. Izr. prof. dr. Aleš Kuhar je opozoril: »Pri raziskovanju ugotavljamo, da so uspešni pristopi za zmanjševanje količin zavržene hrane zelo lokalno oblikovani oziroma morajo biti za oblikovanje trajnostnih poslovnih modelov prilagojeni lokalni specifiki. To pa je zahtevna naloga, katere uspešnost temelji na povezovanju, naprednih tehnologijah ter lokalno prilagojenih tehnoloških rešitvah in poslovnih modelih.«
Na kratko je predstavil naslednje projekte:
- V4-2011Zunanja povezava na Hrana ni odpadek Odpira se v novem oknu (doc. dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec)
- V4-2210 Zunanja povezava na Nekdanja živila za prehrano živali Odpira se v novem oknu (prof. dr. Janez Salobir, doc. dr. Alenka Levart)
- V4-2208 Zunanja povezava na Krožne tehnološke rešitve in poslovni modeli v slovenskem kmetijstvu Odpira se v novem oknu (izr. prof. dr. Luka Juvančič)
- Insektna biokonverzija (izr. prof. dr. Aleš Kuhar)
- Zunanja povezava na HE Rustik Odpira se v novem oknu (Ilona Rac) in živi laboratorij na temo preprečevanja zavržene hrane
Sledil je nagovor Lenke Puh, vodje skupine ETRI, v okviru katere deluje Mini tovarna, ki v sodelovanju s trgovsko verigo Lidl predeluje zavrženo hrano v surovino: »Naša skupina si že vrsto let prizadeva za družbeno odgovorno delovanje. Eno od področij, kjer smo posebej aktivni, je tudi zmanjševanje količin zavržene hrane. To je na ravni posameznika in gospodinjstva lahko izvedljivo, tako s predelavo, s konzerviranjem in zmrzovanjem ter kompostiranjem. Težje pa je to izvedljivo, ko poskušamo s presežki gospodariti oziroma jih profesionalno uporabiti kot surovine.« Pojasnila je, da so se na svoji poti srečali s številnimi izzivi, vendar niso nikoli odnehali: »Uspeli smo tudi zaradi podpore številnih partnerjev, ki so nas podpirali in nas še podpirajo.« Napovedala je, da bodo družbeno odgovornost in socialno podjetništvo gradili še naprej.
Sledila je razglasitev najboljših na natečaju »Najboljši plakati ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane«, ki je bil organiziran v okviru Inštituta Plaktivat. Na natečaj je prispelo 210 del, s katerimi so se ustvarjalci odzvali na kreativni izziv ustvariti prepričljiv plakat, ki bo nagovarjal čim širšo skupino ljudi, povečal prepoznavnost problematike ter ljudi spodbudil k spoštovanju hrane in varovanju okolja. Prispele plakate je ocenila strokovna komisija. Za najboljše je izbrala 3 plakate, in sicer plakat Neje Zupan »Nismo za v smet«, Neje Pevec in Pie Zavodnik z agencije Futura »Prava umetnost« ter Tine Križaj, Katarine Ferk in Vesne Žnidaršič z agencije Futura »Ta hrana je za …«.
Sledil je ogled Mini tovarne s predstavitvijo osrednjih aktivnosti, v Viteški dvorani pa so ostali osnovnošolci in ustvarjali z recikliranimi barvami. Dogodek se je zaključil z neformalnim druženjem in povezovanjem različnih partnerjev.
Fotografije: Arhiv MKGP