Populacije ptic kmetijske krajine so v Evropi v zadnjih štirih desetletjih doživele 60 % upad, v Sloveniji pa se je njihovo število v zadnjih 15 letih (2008–2022) zmanjšalo za 26 %. Ocena stanja ohranjenosti travniških habitatnih tipov, podana v zadnjem poročilu po Direktivi o habitatih, tako v alpski kot kontinentalni regiji kaže na neugodno - slabo stanje travnikov, ki so ključnega pomena za varstvo biotske pestrosti v kmetijski krajini. Negativni trendi populacij so bili med drugim zabeleženi tudi pri divjih opraševalcih, ki imajo pomembno vlogo pri preskrbi človeka s hrano.

Blaž Blažič, varstveni ornitolog na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS): »Čeprav je omenjeno zmanjševanje biodiverzitete v kmetijski krajini verjetno posledica več dejavnikov, so si znanstveniki enotni – v večji meri ga je moč pripisati intenzifikaciji kmetijstva. Na ptice intenzifikacija negativno vpliva preko izgube življenjskega okolja in sprememb v količini hrane ter kakovosti gnezdišč in prehranjevališč. Hkrati pa kmetijska mehanizacija in pesticidi večajo smrtnost ptic in negativno vplivajo na njihov gnezditveni uspeh. Izboljšanje biodiverzitete v kmetijski krajini lahko dosežemo že z manjšimi prilagoditvami kmetovanja.«

Nekateri izmed teh malopovršinskih ukrepov, ki imajo velik naravovarstveni potencial, so partnerji projekta v okviri triletnega projekta preizkusili na območju Goričkega, Dravsko-Ptujsko-Središkega polja in Ljubljanskega barja. Valerija Petrinec, vodja projekta iz E-zavoda: »V projektu EIP VIVEK smo razvili in izvedli praktične preizkuse različnih ukrepov za izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer treh ogroženih vrst ptic kmetijske krajine, to so priba, poljski škrjanec in hribski škrjanec. Poleg tega smo se posvetili tudi preizkusu praks izboljšanje pogojev za opraševalcev in izboljšanje ohranitvenega stanja izbranih travniških habitatnih tipov. Številne od teh praks smo v Sloveniji preizkusili sploh prvič in zato za naš prostor predstavljajo pomembno novost.«

Poseben uspeh projekta je tudi zagotovitev sistemskega financiranja za v projektu razvite rešitve v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike, s čimer bodo zainteresirani kmetje lahko pridobili finančno podporo za izvajanje teh ukrepov tudi v prihodnjih letih. Doc. dr. Tanja Šumrada, raziskovalka iz Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani: »Želeli smo, da v projektu preizkušene rešitve čim prej zaživijo tudi v praksi. V projektu smo zato izvedli več delavnic z odločevalci s kmetijskega ministrstva, kontrolno agencijo, kmetijskimi svetovalci, prostovoljci na terenu in študenti ter tudi preko 500 intervjujev z lokalnimi kmeti. To nam je omogočilo, da smo z dobro komunikacijo lahko vzpostavili prvi povsem rezultatski ukrep za ohranjanje biodiverzitete v okviru slovenske kmetijske politike in še dva nova ciljna ukrepa za varstvo nekaterih najbolj ogroženih vrst ptic kmetijske krajine v Sloveniji.«

V projektu preizkušena ukrepa »Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca« in »Varstvo gnezd pribe« je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvrstilo v Strateški načrt kmetijske politike za obdobje 2023-2027 in sta z letom 2023 postala del Sheme za okolje in podnebje (SOPO). V Strateški načrt 2023-2027 je vključen tudi ukrep za ohranjanje gnezdečih parov hribskega škrjanca. Tega naj bi bilo možno izvajati v okviru »Testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih«, vendar se zaradi izvedbenih zapletov zaenkrat še ne izvaja.

 

Podrobnejši opis v projektu razvitih ukrepov

 

Povezava do predstavitev z zaključnega posveta 

 

Projekt EIP VIVEK  je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.

 

Obdobje trajanja projekta: 13.01.2021 – 13.01.2024

Sodelujoči partnerji: E-zavod (vodilni partner), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, KGZ – Zavod Ljubljana, KGZ – Zavod Ptuj, Občina Ormož, Jeruzalem SAT, kmetije Filo, Temlin, Hujs, Metličar, Tancek, Šteblaj

Capture.JPG